Ko ima hudič mlade, jih ima zares. Že ne mesec se ne rešim žilja na levi nogi. Saj vem, da ni isti, ampak je vedno nov. Ravno se mi dobro pozdravi koža še si naredim nov žulj. Ker nisem zelo dolgo plezala, imam sedaj stanjšano kožo na peti in ker si nerodno obuvam plezalke, si vedno znova ranim kožo, ki je še vedno pretanka, ko zadnjega žulja. To je že peti žulj, ki se mi je naredi in počasi razmišljam o tem, ali bi za kakšne dva tedna prekinila plezanje, da se mi koža do konca obnovi. Čevljev ne morem zamenjati, ker me bodo v sake tiščale, z obliži si pa ne morem pomagati med plezanjem, ker si jih s plezalko vedno potegnem dol. Ravno sem dobro začela prihajati nazaj v formo in sedaj moram razmišljati o premoru, ki je bil mišljen šele čez dve meseca. 

Nekaj treningov sem se še trudila z obliži, ampak nisem imela sreče. Če sem imela navadno obutev, ni bil problem, če sem imela pa plezalke, sem ga pa v drugem poskusu potegnila dol. In tako sem plezala v bolečinah, dokler nisem obupala. To je bil dan, ko sem se odločila, da bom za dva tedna naredila spremembo.

Slučajno sem tisti dan videla eno punco, ki je plezala z eno plezalko. Kasneje sva se pogovarjali in mi je rekla, da si je ne dolgo časa nazaj zvila gleženj zato ne more uporabljati noge med plezanjem. Prav zahvalila sem si ji za idejo, čeprav vem, da ji ni bilo prijetno tako plezati zaradi poškodbe. Mene je vsekakor rešila tega, da ne bi čisto nič plezala. Ne bom mogla plezati tako, kot bi želela, ampak vseeno pa lahko vsaj malce plezam, bom čisto ven iz forme padla. …