Sedaj je tudi elektroerozija uspešno opravljena

Po mesecu dni muk in tarnanj je moj sin ponosen še na to, da je elektroerozija nekaj, kar ima v malem prstu. Tako se je bal, da bo opravil v povprečni oceni to, kar se je tako dolgo časa mučil. Sicer se je kar nekaj stvari na pamet nauči, to mi je priznal. Ampak iz svojih izkušenj lahko povem, da sem se tudi jaz veliko stvari naučila na pamet potem so mi pa postale jasne same od sebe. Seveda tiste, ki so bile povezane s stvarmi, ki so se dogajale v povezavi s tem. Tako, da sem prepričana, da bo znanje, ki ga ne razume dovolj ta trenutek, nekoč samo od sebe prišlo. Zlasti, če bo delal kje, kjer je elektroerozija tudi vpletena v proces dela. 

Osebno me prav nič ne skrbi, kljub temu da sam dela celo dramo iz tega, ker želi biti na vrhuncu v celotnem času, ko študira. Če ne drugega vsaj vem, da se je reso zavzel za to, da bo zelo dobre na dvojem področju in bo tako res, lahko imel zelo dobre možnosti v svojem poslu. Verjetno bo delal nekje, kjer elektroerozija ne bo vpletena v procese, ker mislim, da je to njegova šibka točka, s katero se ne bo želel kaj preveč soočati, saj zelo nerad prizna, da mu nekaj ne gre. Skušam mu sicer dopovedati, da je to nekaj, kar je popolnoma normalno in da s tem ni nič narobe To samo pomeni, da moramo najti tisto, akra nam gre zelo dobro in na tem delat največ kot lahko. Tako, da ni nič narobe s tem, da mu elektroerozija ne gre in da je zagotovo zelo veliko drugih možnosti, ki jih bo našel brez tega. Če se pa slučajno zgodi čez nekaj let, da bo elektroerozija vseeno prisotna na njegovem delovnem mestu, pa možno, da bo mnogo bolje razumel to, kar se je sedaj naučil na pamet.